Zgodovina župnije Radenci

“V kraju, ki ga slovenski narod označuje s tremi srci, je svetišče, kjer si bodo ljudje krepili in poglabljali tri najlepše odlike: vero, upanje in ljubezen.”

Besede škofa dr. Franca Krambergerja ob posvetitvi cerkve, 5. julija 1987, deset let po ustanovitvi župnije Radenci

Salezijanski duhovniki (Vinko Sraka, Franc Levstek, Ignac Lebar in kaplani: Anton Maučec, Gusti Horvat), ki so vodili župnijo Kapela, so v šestdesetih letih iskali možnosti, da bi otroke učili verouk v Radencih. Župnijska cerkev je bila za mnoge precej daleč, zato bi bil potreben tudi bogoslužni prostor. 1967 so dobili v najem zdraviliško kapelo, ki pa je kmalu postala premajhna za številne vernike, ki so prihajali k bogoslužju. Takratna oblast ni dovolila, da bi začeli graditi novo cerkev. Kapelski župnik Ignac Lebar je spoznal, da bo treba najprej ustanoviti župnijo.

Ustanovitev župnije

Škof Maksimiljan Držečnik je zato ustanovil 14. 2. 1977 župnijo sv. Cirila in Metoda, v katero so spadale poleg Radenec vasi: Rihtarovci, Turjanci, Boračeva in Šratovci. Leta 1979 (septembra) je postal prvi župnik salezijanski duhovnik Franc Levstek.

Kmalu (leta 1980) je salezijanska skupnost kupila od Marice Novak hišo, ki je služila za župnišče, ki ga je ob slovesnosti svete birme blagoslovil škof dr. Vekoslav Grmič. Ob koncu leta je Krajevna skupnost sporočila, da ne nasprotujejo gradnji nove cerkve. Začele so se priprave. Avgusta 1981 je župnija dobila prvega kaplana Lojzeta Zupana. Župljani so začeli zbirati denarna sredstva, urejala se je dokumentacija, predvsem lokacijsko dovoljenje, ki so ga dobili leta  27. junija 1983. Arhitekt Blaž Slapšak je pripravil načrte za novo cerkev. Župnik pa je na razne načine zbiral sredstva. Škof dr. Franc Kramberger je priporočil pomurskim dekanijam, da namenijo eno nabirko za novo cerkev v Radencih. Prijateljsko so se povezali že v letu 1982 z župnijo Stuttgart-Rohr.

Gradnja cerkve

V osemdesetih letih ni bilo lahko začeti graditi novo cerkev. Oblast ni bila naklonjena, zato je nagajala z dovoljenji. Bila je inflacija in zato pomanjkanje denarnih sredstev. Vendar župnik Franc Levstek kljub vsemu temu ni obupal, veroval je v uspeh in v božjo pomoč. Kmalu je začel z zbiranjem denarja, leta 1981 je obiskoval župljane na njihovih domovih in nabral precejšnjo vsoto za novo cerkev. Leta 1983 je celo prosil pomoč Evropsko škofovsko konferenco.
​Obiskal je veliko pomurskih župnij, kjer je prosil ljudi, da podprejo gradnjo nove cerkve. Bratska župnija Stuttgart-Rohr je zbrala pri “čajanki” veliko darov. Veliko vlogo pri povezovanju med župnijama je imel Franc Matjašec. Pomagal je tud Caritas iz Würtenberga in mnogi drugi. Izseljenci iz Amerike in Kanade so se čutili povezane z dogajanjem v Radencih in po svojih močeh pomagali. Domači župljani so postajali čedalje bolj povezani, velikodušni, darežljivi, in požrtvovalni.

1982 je univ. dipl. inž. arh. Blaž Slapšak kot peto varianto predstavil načrt nove cerkve. Meseca julija so postavili na ogled maketo nove cerkve. Cerkev s svojo zunanjo podobo poudarja, da je to kraj božjega bivanja – Šotor Najvišjega. Človek naj bi začutil to božjo navzočnost, ko vstopi v cerkev. Božja bližina odrešuje in ozdravlja. Nova cerkev ob Boračevskem potočku in ob enem od izvirov zdravilne vode, naj bi nudila vsakemu” izvir žive vode”, ki pomaga, poživlja in tolaži.

Uredilo se je lokacijsko dovoljenje in lastništvo zemljišča, kjer bo stala nova cerkev. 21. maja 1984 se je začelo graditi. Zaradi talne vode je arhitekt moral popraviti načrte za cerkev, tako da bo stala cerkev približno dva metra višje. Zato je bilo treba navoziti ogromno zemlje. Stroški gradje so se zelo povečali zaradi gradnje zaklonišča.

27. maja 1984 je bil praznik svete birme in 1. julija blagoslovitev temeljnega kamna. Skupaj z listino je bilo v temelj vzidano nekaj kamnov: iz groba svetega Cirila v Rimu, iz bazilike sv. Adrijana pri Zalavarju ob Blatnem jezeru iz leta 850, kjer sta se zaustavila sv. Ciril in Metod, ko sta potovala proti Rimu in tudi kamni iz raznih krajev Svete dežele.

Denarna sredstva so pritekala od blizu in daleč. Odločili so se, da bodo pod cerkvijo zgradili tudi dvorano, ker je cerkev morala stati tako in tako dva metra višje. Ljudje so sodelovali tudi tako, da so uvažali iz Avstrije baker, kar jim je bilo dovoljeno za določeno količino, ker so imeli obmejne prepustnice. Vendar so kmalu nastale težave in je oblast (komunistična partija) kmalu prepovedala. Denarna sredstva so zmanjkovala in župnik se je odločil, da gre v Ameriko in Kanado (leta 1985) prosit pomoči slovenske izseljence. Nabral je lepo vsoto denarja. Gradnja cerkve je napredovala. Urejati so začeli že notranjost.

Župnik in verniki so močno zaupali v Božjo pomoč in velikodušnost dobrotnikov. 3. maja 1987 je škof dr. Jožef Smej blagoslovil nove zvonove

Na posvetitev cerkve se je župnija tudi duhovno pripravljala. Škof dr. Franc Krambergerje posvetil novo cerkev 5. julija¸1987, na praznik sv. Cirila in Metoda.