Prizadevni voditeljski par 3. zakonske skupine, Valerija in Dani Ajlec, sta predlagala prednovoletno romanje. Seme ideje je padlo na rodovitna tla vseh treh zakonskih skupin naše župnije in celo širše. Prosta mesta romarskega avtobusa, ki ga spretno upravlja vedno nasmejan in veder domačin Marinko Turk, so se hitro napolnila.
Po lepem bogoslužnem obredu na praznik Svete družine, ki ga je s kvalitetnim petjem okrasil ženski vokalni kvartet Rozalije, smo bili romarji pred začrtano potjo, postreženi z dobrim kulinaričnim dosežkom. Pripravili so ga zavzeti možje iz kuharske šole “Tri D” ( Dani Ros, Danč Ajlec, Dejan Berič).
Naš vodič in duhovni vodja romanja, gospod župnik Štefan Krampač, nam je pripravil zanimive zloženke treh ciljev, ki smo jih nameravali obiskati. Kot se za romanje spodobi, smo se najprej priporočili Bogu z molitvijo. Kitarist Gašper, ki izhaja iz zanimive instrumentalno-vokalne družine Koren, nam je s svojim glasbenim znanjem pomagal, da je pesem iz 54 grl zagotovo našla pot do Boga in mu “požgečkala ušesa”, saj smo bili deležni mnogih duhovnih sadov romanja.
Segreta kolesa romarskega avtobusa so pridno požirala avstrijske ceste in že smo se pripeljali do župnijske cerkve sv. Barbare v Bärnbachu. Naš prvi vtis: nenavadna cerkev. Pozlačena čebulasta kupola, fasada cerkve zapolnjena z raznimi dekorativnimi elementi in keramiko, štiri različne ure na zvoniku in sploh veliko simbolike. Tudi notranjost je zanimiva, še posebej izstopa tlak iz ploščic, ki so neenakomerno položene; barvno okno, upodobljeno v spiralo življenja; stekleni kvadrasti oltar, napolnjen s prstjo iz raznih krajev sveta in seveda križ s korpusom iz katerega krožno sevajo žarki iz stekla. Vse te nenavadnosti je v svoji fantazijski zagnanosti zasnoval umetnik mnogih talentov Hundertwasser (Stowasser). Polepšal je tudi okolico cerkve, saj je na valovita tla postavil dvanajst prehodov, ki ponazarjajo glavne vere sveta.
Naša želja je bila, da si še ogledamo v sončnih žarkih obsijano cerkev sv. Jakoba v Thalu, zato smo urno krenili najprej proti rojstni hiši svetovno znane filmske zvezde, Arnolda Schwarzeneggerja. Slikali smo se ob mišično napihnjeni skulpturi še živečega zvezdnika, ki stoji pred hišo. Najbolj pogumni pa smo ga našli v guvernerjevi sobi kot umetno izdelano repliko naravne velikosti.
Res smo še ujeli v soncu olepšano cerkev sv. Jakoba, duhovne zvezde, ki se nahaja od filmske zvezde le streljaj daleč, tako rekoč čez travnik in njivo. Pri Arnyju smo se slikali posamično, tukaj pri sv. Jakobu pa je Bernarda, uradna fotografinja romanja, naredila skupinsko fotografijo romarjev. Če smo za prejšnjo cerkev rekli, da je nenavadna, bi lahko to cerkev imenovali: zelo nenavadna. Uradno je cerkev umetniško delo v stilu Dunajske šole fantastičnega realizma. Zasnovo prenove stare cerkve je namreč izvedel umetnik Ernst Fuchs, ki je, nestrokovno rečeno, “pomešal” kovino, plastiko, kamen, les in steklo, v izjemno barvit in razgiban sakralni prostor. Najbolj izstopajo klopi v obliki školjk, ki so razvrščene kot valovi Genezareškega jezera in stekleni oltar podjetja Swarovski. Zanimiva je tudi razsvetljava notranjosti, ki jo za 8 minut sproži kovanec za 2 evra. Nato se zopet vse zatemni in za svetlobo je zopet potrebno v žepu poiskati kakšen evro. Ja, lepoto je treba krepko plačati.
Sonce je že skopo segrevalo naše rdeče nosove, zato smo se živahno odpravili do zadnje znamenitosti, ki se nahaja v Reinu. Za ogled najstarejšega cistercijanskega samostana na svetu, več ni bilo časa, volje in denarja, zato smo se zadovoljili s prelepo samostansko baziliko, ki smo jo predramili iz spanja z ubranim zborovskim petjem božičnih pesmi. Še sami smo se čudili, kaj lahko naredi čudovita poslikava in notranja okrasitev cerkve našim glasilkam – izniči vsakršno fušanje, k temu pa seveda pripomore neverjetna akustika.
Nedelja Svete družine je bila zapolnjena, tako duhovno kot doživljajsko. Polni vtisov nenavadne sakralne umetnosti in prijetnega druženja, smo se varno peljali proti domu. Svet je lep, a dom je svet. Prijetno utrujenost nam je velikodušno odrezal harmonikar Jošt, za kar mu iskrena hvala. Prav tako hvala organizatorjema, Valeriji in Daniju, župniku Štefanu in vsem ostalim, ki ste z malimi pristopi in pozornostmi, naredili zares velik praznik naših družin na romanju.
Besedilo: Dušan Horvat
Fotografije: Bernarda Berič, Nejc Ajlec
