V nedeljo 25. avgusta 2019, smo poromali na Ptujsko Goro – tradicionalno dekanijsko romanje (60 X).
Po sveti maši in litanijah ter kosilo smo se podali do cistercijanskega samostana Rein. Najstarejši cistercijanski samostan na svetu obstaja od leta 1129. Danes šteje skupnost cistercijanskega samostana Stift Rein 17 menihov.
Reinski menihi so ustanovili štiri hčerinske samostane: 1138 Stična v Sloveniji, 1146 Wilhering pri Linzu, 1444 Neukloster v Wiener Neustadt in 1620 Schlierbach in Oberösterreich. Cistercijani so bili sprva obrtniki, pokrajino so spreminjali v rodovitne njive in pobočja v izdatne vinograde.
Za ogled celotnega samostana z vodenjem bi trajal 2 uri, zato smo si ogledali samo baročno baziliko, ki je dobila današnjo podobo 1782. To je druga največja cerkev na Štajerskem: 76 m dolga, 18 m široka in 17 m visoka. Freske je naslikal Josef Adam von Mölk (za to je rabil samo pol leta). Freske na stropu predstavljajo: ruševine propadlega rimskega sveta in sv. Benedikt, ki moli; sv. Bernard, ki kleči pred Križanim; Marija vstopa v tempelj; sv. Jožef na eni strani in egiptovski Jožef na drugi. Slika nad glavnim oltarjem prikazuje: obisk pastirjem in molitev pred novorojenim Jezusom. V cerkvi je deset stranskih oltarjev.
Ogledali smo si tudi obnovljeno Marijino kapelo, kjer se nahaja tudi grobnica donatorja in deželnega glavarja Štajerske, mejnega vodje Leopolda I., Močnega
Nato smo se ustavili še v kraju Thal. Ogledali smo si nekoliko nenavadno cerkev sv. Jakoba … in nato še zapeljali do rojstne hiše (danes muzej) filmskega igralca in nekdanjega guvernerja Kalifornije Arnolda Schwarzeneggerja. ….
Cerkev sv. Jakoba v Thalu
Župnija Thal se prvič ome ja 1322. Od leta 1607 je inkorporirana samostanu Rein. S krajšimi presledki so cistercijani delovali v župniji do leta 1987. Sedaj je župnik škofijski duhovnik. Na področju župnije živi približno 2000 ljudi. Za Thal je značilno da je razpršeno naselje brez pravega jedra. Že desetletja se na to področje radi priseljujejo Gradčani, ki imajo svoje hiše ob kmečkih posestvih v 18 zaselkih.
Za župnijsko cerkev je nekoč služila cerkev posvečena sv. Jakobu Starejšemu v gradu Unterthal (danes ruševine v bližini Thalersee). Leta 1772, ko je grad in grajska cerkev razpadla, so prenesli župnijsko cerkev oziroma zavetnika na sedanje mesto, Thaler Kirchberg. Tukaj je stala od 1618 najprej lesena pokopališka kapela sv. Sebastijana. 1739 so sezidali cerkev, ki je v bistvu še danes vidna. Na to spominja pokopališki križ na zvoniku.
V stari cerkvi je bil krščen Arnold Schawarzenegger. V letih 1992 – 1994 je doživela veliko spremembo. Ernst Fuchs je zasnoval celostno umetniško delo v stilu Dunajske šole fantastičnega realizma. Fuchs je hotel barvito upodobiti raj, nebeški Jeruzalem. Kot sin judovskega očeta je uporabil tudi judovske elemente pri vhodu v cerkev (ovnov rog, tetragram (JHVH=Jahve), menorah – sedmeroramni svečnik). Cerkev je posvečena sv. Jakobu, zavetniku romarjev. V Thalu, kjer je cerkev sv. Jakoba, je začetek zahodno štajerske Jakobove poti v Santiago de Compostela. Fuchs je z neravno površino tal poudaril naše zemeljsko romanje, potovanje, ki je zaznamovano z vzponi in padci. Osnovni obris cerkve je Jakobova školjka. V središču stoji stekleni oltar, ki ga je podarilo podjetje Swarovski – pravi okras, dragulj. Klopi so razvrščene kot valovi: kot so se učenci takrat (desna stran oltarja) nahajali na obali Genezareškega jezera, se tudi mi nahajamo danes in nas on (Jezus) kliče.
Cerkev deluje tako, da razveseljuje, razvedri – zato je postala priljubljena cerkev za krstne in poročne slovesnosti in danes privablja množice obiskovalcev iz vsega sveta. Pridite, glejte in zaustavite se.
Romarska pot okrog cerkve: tla so kamnita. Čutimo: smo na poti, na naši življenjski poti, kot apostol Jakob, zavetnik cerkve in romarjevTrije monogrami: Marija(srce: simbol za ljubezen, varnost); Jezus (življenjsko drevo: polnost življenja) in Jožef (hiša: podoba domovine in lastnine)
- Fasada nove cerkve: velikanski kristal, kot nešteto kristalov v zrcalih in oknih, oltarju, ambonu. Cerkev opozarja na nebeški Jeruzalem, ki se lesketa kot kristal.
- Vrata: ovnov rok: kot je oven bil daritvena žival v stari zavezi, tako je Kristus – Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta.
- Notranjost – Božji šotor: Cerkev je obrnjena proti vzhodu in vsa usmerjena na oltar in križ. Odprto ostrešje je ponazarja šotor zaveze, kraj srečevanja z Bogom (Izraelci). Mnoge barve spominjajo na mavrico (barve spektra kristala), ki se razpenja nad ljudmi kot znamenje Božje ljubezni.
- Sedeži: podoživljamo kot majhne prestole: opozarja na to, da je pomemben vsak obiskovalec, ki je ustvarjen po Božji podobi. Školjke – naslonjala kot življenjski simbol (in tudi razpoznavno znamenje sv. Jakoba). Tako kot školjkina mrtva lupina v sebi skriva življenje, tako je bil Jezus v grobu skrit. Vendar je vstal in živi. Tudi mi bomo vstali.
- Bleščeče steklo in kristali se dvigajo iz kamnitih tal. Podoba vere kot osvoboditev od težav, ki so na svetu.
- Kristalni križ. Razkošni križ – poudarja Jezusovo vstajenje. Kakor svetloba sije skozi krićž in spreminja, tako je naša smrt tudi le prehod k drugačnemu bivanju.
- Slika: Jezus pokliče učence ob jezeru. Jezus pokliče Zebedejeva sinova Jakoba in Janeza
- Spremenitev na gori: Jakob, Peter in Janez doživijo na gori Tabor ob Jezusu še preroka Elija in Mojzesa. Jezus je novi prerok in novi voditelj.
- Križev pot: umetnik Franc Bayer poveže Jezusovo trpljenje z grozotami vietnamske vojne
- Marijina slika v »sinovi hiši« Mistična vijolična barva poudarja skrivnost božjega učlovečenja. Rozeta z zaprtimi in odprtimi cvetovi vrtnic
- “Očetova hiša”. Glavni vhod in izhod. Božje oko in božje ime Jahwe. (Jaz, ki sem) kot znamenje Božje ljubezni in pozornosti do ljudi. Viseče upodobitve Aronove palice. Simbol za življenje, ki ga podarja Bog in sedmeroramen svečnik (znamenje Judovstva).
- “Hiša duha”: prehod iz nove v staro cerkev. Na reliefih (medaljonih) so upodobljene situacije iz stare zaveze, kjer se pokaže delovanje Božjega Duha.
- Stara cerkev: v neorenesančnem oltarju s sliko svetega Jakoba se nahaja tabernakelj. Kraj češčenja. Na stranskem oltarju se nahaja slika Marije Pomočnice (Innsbruck). Nasproti pa je krstni kamen, ki ga je na novo zasnoval Ernst Fuchs.
