Težko smo pričakovali dan odhoda, ko smo se ob 4. uri zjutraj odpravili na pot. Vedeli smo, da bo dolga in se je veselili tudi zato. Ure vožnje na avtobusu smo zapolnili z molitvijo, petjem, pogovori in medsebojnim spoznavanjem, pa tudi »dremuckanje« je prišlo prav. Dovolj je bilo tudi postankov, da smo si pretegnili noge.
Prvi dan smo prišli do Budve. Čez Kotorski zaliv smo se peljali s trajektom, ter v Dolnji Lastvi v cerkvi sv. Roka najprej obhajali sv. mašo. Z nami sta bila dva duhovnika, župnika, naš g. Štefan in g. Sandi, ki je bil obenem tudi naš turistični vodič in ekonom. Pri vseh mašah, smo sodelovali tudi romarji.
Po sv. maši smo se odpravili do Budve, kjer nas je čakala namestitev v hotelu in večerja. Nekateri so imeli še dovolj energije za sprehod do mesta, večina pa po najbližji poti do postelje.
Drugi dan, v četrtek je bil zelo zanimiv in duhovno poln dan. Po zajtrku smo se sprehodili do starega mestnega jedra, si ogledali znamenitosti in cerkev. Nato smo se vrnili v Kotorski zaliv, opravili sv. mašo na obrežju v cerkvi sv. Miklavža in se z ladjico odpeljali na otok Gospe od Škrpjela. Prijazna vodička nam je povedala, kako je otok nastal , ogledali smo si zanimivo cerkev in se z ladjico vrnili do avtobusa. Čakala nas je izredno slikovita panoramska vožnja na Lovčen, do Njegoševega mavzoleja. Mavzolej je na višini 1.749 m visokega Štirovika, do katerega smo se na koncu povzpeli po 461 stopnicah. Strop v kapeli, kjer je Njegošev kip krasi mozaik iz 200.000 pozlačenih ploščic.
Ko smo se vračali proti Budvi smo se ustavili še pri sestrah v Cetinju, pripeljali smo jim tudi nekaj hrane. Sestre so prišle v Cetinje iz Slovenije že 1946 leta, ko je bila tam odprta bolnica za pljučne bolezni.
Naslednji dan, v petek smo se odpeljali proti Skadarju. Vmes smo se ustavili še v Baru, kjer smo si ogledali katoliško in pravoslavno stolnico in nad 2000 let staro oljko.
V Skadarju so nas sprejeli v lepo urejenem salezijanskem centru. Pred sv. mašo nas je nagovoril starosta centra g. Rudi Borštnik, ki je pri svoji 94 letih še zelo vitalen in iskriv. Pravkar so zaključili z oratorijem katerega je obiskovalo preko 800 mladih vseh veroizpovedi, poleg katolikov še muslimani in pravoslavni. Iz centra smo šli v mesto, in si ga na kratko ogledali. Pridružila sta se nam dva animatorja iz salezijanskega centra, ki sta bila naša vodiča.
Zvečer smo prispeli v Podgorico, se namestili v lepem hotelu, povečerjali, in se še malo podružili.
V soboto, zadnji dan našega romanja smo se takoj po zajtrku odpravili v salezijanski center v Podgorici, kjer nas je sprejel g. Viktor Ganc. Predstavil nam je delovanje centra in nas navdušil z svojo energijo, preprostostjo in obenem veličino. V tem centru poka od aktivnosti, imajo izobraževalni center kjer največ izvajajo razne jezikovne in računalniške tečaje, športne aktivnosti – nogomet, košarka, tudi tu so zaključili z oratorijem, kjer so skozi parlamentarne razprave mladi prišli do zanimivih zaključkov.
Po maši v preprosti in zelo lepi cerkvi smo se odpeljali proti Nikšiču. Na poti smo se še ustavili v samostanu Ostrog, posvečen svetemu Vasiliju Ostroškemu. Vasilij je bil škof Hercegovine v 17. stoletju. Ob pogledu na samostan se ponuja primerjava s Predjamskim gradom pri nas. Zelo mu je podoben, ko se zdi, da je nalepljen na previs in da v njem skorajda ni prostora. Samostan Ostrog je pravi zaklad duhovnosti in arhitekture. Stoji na prelepem kraju od koder je razgled na dolino Bjelopavlići. Na dvorišču tega samostana začutiš pravo romarsko vzdušje, dolga vrsta čakajočih za obisk samostana, polno dvorišče odej, kjer romarji prespijo in počivajo. Kljub neštetim obiskovalcem poteka vse tiho v premišljevanju in molitvi.
Za konec smo si privoščili še nikšičko pivo, nato pa na avtobus in domov. Po poti nas je presenetil še požar v Šibeniku, res grozljivo je bilo videti rdeče nebo in ognjene zublje.
V štirih dneh smo romarji postali mala skupnost, ki nas je združeval skupni cilj, posvetiti se sebi, molitvi, druženju. Spomnili smo se tudi vseh tistih, ki ste ostali doma, svojih bližnjih, ki niso mogli z nami in vas priporočili v molitvi.
Brez dobre organizacije in duhovnega vodenja bi bili le turisti, zato iskrena hvala g. Sandiju in našemu g. župniku Štefanu, ki sta bila z nami in potrpežljivo prenašala vsakega izmed nas.
Cvetka Sreš
Oglejte si nekaj fotografij:
www.flickr.com/photos/183064434@N06/sets/72157710095418017/
(avtor fotografij: Franko Lipičar)
www.flickr.com/photos/
Avtor fotografij: Vera Lipičar
www.flickr.com/photos/
Fotografirala: Manica Karba:
Povezava do fotografij po dnevih: 4 dnevi romanja:
1. dan:
www.flickr.com/photos/183064434@N06/sets/72157710051467206/
2. dan:
www.flickr.com/photos/183064434@N06/sets/72157710051869701/
3. dan:
www.flickr.com/photos/183064434@N06/sets/72157710052144831/
4. dan:
www.flickr.com/photos/183064434@N06/sets/72157710053934851/
